O Fridrihštajnu
Zgodba o gradu Fridrihštajn se začne leta 1422, ko ga je dal zgraditi Friderik II. Celjski, sin grofa Hermana II. Zgradil ga je kot zaščito pred turškimi napadi. Grad je bil razpotegnjena, terenu prilagojena utrdba na vrhu prepadnega hriba, način gradnje pa je značilen za starejše gradove in je že v 15. stoletju pomenil pravo izjemo. Palacij je bil na severnem delu zasnove, členjen s predelnimi zidovi, v južnem delu zasnove pa je stal mogočen obrabni stolp – bergfrid. V notranjem dvorišču se še danes nahaja naravna skala, ki so ji obiskovalci nadeli ime »Veronikin sedež«.
Fotografija: Gal Žvab
Zgodba o Frideriku Celjskem in Veroniki Deseniški
Grad Fridrihštajn je bil zatočišče ljubezni med mogočnim Friderikom Celjskim in Veroniko Deseniško, plemkinjo nižjega stanu. Kljub nasprotovanju Friderikovega očeta, grofa Hermana II Celjskega, sta se ljubimca skrivaj poročila in pobegnila v grad Fridrihštajn. Za Friderika je bil to drugi zakon, njegova prva žena pa je umrla v sumljivih okoliščinah – sumili so, da jo je umoril. Grof Herman II. je naročil, da ju ujamejo. Veronika je pobegnila, Friderika pa so vojaki ujeli in ga zaprli v veliki stolp celjskega gradu. Tudi Veroniko so sčasoma ujeli in jo obdolžili čarovništva, vendar pa jo je sodišče oprostilo vsake krivde. Grof Herman II. je iz maščevalnosti ukazal dvema vitezoma, naj jo nasilno pokončata, zato sta nesrečno Veroniko utopila. Prav tako je dal porušiti tudi komaj zgrajeni grad Fridrihštajn.
Sedež Veronike Deseniške.
Ponovno pozidanje gradu in zaton Celjskih grofov
Ko je bil Friderik spet na prostosti, je leta 1433 grad Fridrihštajn ponovno ukazal pozidati. Celjski grofje so Fridrihštajn uživali le do leta 1456, ko je bil v Beogradu umorjen Ulrik II. Celjski, sin Friderika II. in zadnji iz rodovine mogočnih Celjanov. Kočevska grofovska posest je prešla na Habsburžane, ki so nato Kočevsko oddajali plemiškim družinam.
Veliki kmečki upori
Leta 1507 je grad Fridrihštajn v zastavo pridobil baron Jurij Thurn, ki ga štejejo med poglavitne krivce za začetek vseslovenskega punta leta 1515. S tlako in novimi visokimi davki je obubožane kmete porinil še globlje v revščino. Zaradi velike lakote, izjemno slabih življenjskih pogojev, krutega izkoriščanja in sužnjelastniškega odnosa plemstva, se je na Kočevskem zanetilo prvo žarišče velikega slovenskega kmečkega upora. V uporu so kočevski kmetje ubili Thurna in njegovega oskrbnika Stržena.
Karl Postl, Ruševine gradu Fridrihštajn, akvarel, 1864 (vir: rokopisna knjiga Karl Postl, »Malerische Skitzen von Gottsche/Slikovite podobe Kočevskega (gospostva)«, inv. št. Ms 308).
Propadanje gradu
Kočevsko je leta 1650 prešlo v posest Turjaških. Ti so si sredi Kočevja pozidali nov dvorec, odročnega gradu Fridrihštajn pa niso obnavljali, temveč so ga prepustili propadu. Danes so od nekdaj mogočne najvišje ležeče grajske stavbe na Slovenskem ostale le ruševine, ki so le mestoma obnovljene in zaščitene pred nadaljnjim propadanjem, del pa je še vedno prepuščen zobu časa.